Skoči na glavno vsebino

V soboto, 20. 1. 2024, je bilo parkirišče v Grahovčah nabito polno že okrog pol osmih zjutraj. Skupaj se je zbralo petinštirideset mladih planincev iz OŠ Bistrica, OŠ Tržič, POŠ Podljubelj, POŠ Kovor in dva celo iz OŠ Križe. Pripravljeni smo bili za Zimski planinski tabor pod Storžičem. Na traktor smo naložili prtljago, z manjšimi nahrbtniki pa smo se nekaj čez deveto uro odpravili proti Domu pod Storžičem. Skupino so vodili vodniki iz Planinskega društva Tržič: Stanko Koblar, Boštjan Peharc in Jože Rožič. Poleg pa smo bile tudi učiteljice Darja, Živa, Helena in učitelj Klemen. Dan prej nam je nasulo snega, zato smo vedeli, da bo pohod še boljša zimska dogodivščina.

Pot je bila zabavna, malce vetrovna in da smo imeli še kakšen dodaten izziv, smo jo v enem delu mahnili kar po strmih bližnjicah, gazili po neshojenem snegu, vmes srečali nekaj turno smučarjev in sankačev, si privoščili odmore za topel čaj in tako po dveh urah malce utrujeni prišli do koče.

Oskrbniki so za nas že zakurili ogenj in nam skuhali čaj. Ko smo se ogreli, je bil čas za razporeditev po sobah in postiljanje postelj. Po vseh nadstropjih koče se je slišalo čebljanje, dokler se nismo zbrali v jedilnici in lačni utihnili, da smo napolnili trebuščke s slastnimi piščančjimi kračami v omaki, pire krompirjem in zeleno solato. Učencem so se usta še posebej razlezla v nasmeh, ko so na krožnikih zagledali še čokoladne palačinke s smetano!! Res vrhunsko razvajanje za planince.

Po udobnem počitku so bile na vrsti igre na snegu. Iz lope smo vzeli naše sanke in krožnike za sankanje ter se oddaljili od koče. Nekaj minutk in že smo opazili posebej za nas pripravljeno sankaško progo. S sankami so mladi planinci drveli dol in sopihali nazaj gor, zabredli tudi v neshojen sneg, ena skupinica je začela iz snega gradit utrdbo, druga iglu, dekleta so snežni ograji dodala še male paličice … prav zabavno je bilo opazovati vsa ta rdeča lička. Nekaterim smo zamenjali kape, prinesli rezervne rokavice, učiteljici Darja in Živa sta nas razveselili tudi z dvema skledama banan za malico, potem pa smo bili že dovolj mokri, da smo se vrnili in se spet pogreli in preoblekli.

Pri večerji se nam je pridružila učiteljica Petra, Darja pa se je s sankami spustila v dolino. Za večerjo smo se razvajali z makarončki z mesom in rdečo peso, spili pa smo tudi ogromno čaja. Otroci so si imeli veliko povedati, delali pa so že načrte, kako bodo naslednji dan nadaljevali z gradnjo, kako se bodo peljali v vlakcu in podobno.

Ko jim je kasneje učiteljica Petra poleg večernega ustvarjanja z volno, papirjem in kovanci ponudila še nočni pohod z lučkami, smo začudeni ugotovili, da se je za pohod začelo obuvati kar veliko otrok. Seveda, nočni pohod je šele pravo doživetje! Prižgali smo naglavne svetilke, nekaj lučk na telefonih in jo mahnili proti Mali Poljani, vmes pa krožno zavili skozi gozd nazaj proti koči. Dekletom je bilo všeč svetlikanje snega, ko se je svetloba odbijala od kristalčkov, fantje pa so se radi spuščali po zadnjici, da so se izognili vejam. Ko smo se ustavili na jasi, kjer smo popoldan sankali, smo ugasnili vse lučke in uprli pogled v nebo. Čudili smo se zvezdam in luni, ki se je debelila … celo letalo, ki je puščalo sled na nebu, smo opazili. Ja, nočni pohod je bil res super! Tudi učenci v koči so zelo uživali, ko so lepili vzorčke, izdelali vrtavke in pobarvali prekrasne risbe. Sledil je še zabavni večer s pripovedovanjem šal, da smo se nasmejali, kasneje pa klepet v posteljah, dokler nas ni premagala utrujenost.

Nedeljsko jutro se je začelo s kraljevskim zajtrkom. Na samopostrežni mizi so dišala razžvrkljana jajčka, hrenovke, kruh, maslo, med, marmelada in čokoladni namaz ter kroglice, mleko, sir, salama … Nekaterim je bilo kar težko izbrati in so poskusili skoraj vse! Tudi v nedeljo smo se zabavali na snegu, se kotalili, smejali in vsi mokri privlekli nazaj sanke še bolj bele. Pred kosilom smo se ogreli, pospravili postelje, znosili prtljago na kup in spet napolnili želodčke z odličnim kosilom. Pohančki so šli v tek, prav tako je hitro zmanjkalo goveje juhe in zelene solate, za pocrkljat pa so nam tokrat pripravili puding s smetano. Vmes je skozi okno že pokukal kdo izmed staršev in smo pomahali nazaj.

Nismo še želeli domov, ker je bilo tako krasno, ampak upamo, da bomo še lahko prišli. Nekateri so se s starši odsankali v dolino, drugi pa smo jo mahnili peš z našimi vodniki. Za pot nazaj se nam je pridružil še Ludvik Veber, načelnik Vodniškega odseka PD Tržič. Spodaj v Grahovšah smo še razdelili prtljago, se objeli in odhiteli z nepozabnimi spomini vsak v svoj dom. Hvala vsem, ki ste nam omogočili Zimski planinski tabor v Domu pod Storžičem!

Helena Rozman

 

(Št. obiskov: 47, od tega 1 danes)
Dostopnost