Skoči na glavno vsebino

V torek, 17.10.2023,  smo se z učenci petega razreda podali na naravoslovni dan v domače mesto Tržič. Sprehodili smo se skozi stare mestne ulice, obiskali znamenitosti ter se poglobili v zgodovino kraja, ki je ohranjena v kamnu, stavbah in zgodbah prebivalcev.

Zbrali smo se pred šolo in se peš odpravili proti Tržiču. Mrzel jesenski dan je obetal obilico raziskovanja. Zgodovina Tržiča se je začela z zmajem in tudi naša pot se je začela pri zmaju. Zgodba o zmaju je pomemben del nesnovne kulturne dediščine našega mesta, ki se ohranja skozi generacije in ta zgodba je bila navdih za skulpturo zmaja.

V staro mestno jedro smo vstopili čez kamniti most, ki ga krasi ograja s stebriči, v katerih so vidni ostanki fosilov iz Dovžanove soteske. Pri prvem oknu sta nam prijeten potep zaželela zavetnika čevljarjev Krišpin in Krišpinjan. Čevljarji so ju častili ker naj bi se rodila na ponedeljek – dan, ko čevljarji niso radi prihajali na delo.

Pot smo nadaljevali po starem mestnem jedru. Sprehodili smo se po glavni ulici, si ogledali hiše in poslušali pripovedovanje  o dogodkih in življenju nekdanjih prebivalcev.

Mimo cerkve svetega Andreja (v kateri je bila prvič zapeta pesem Sveta noč v slovenske, jeziku) smo se po šolski ulici povzpeli na grajski grič. Ob pogledu na okolico smo se okrepčali z malico. Nad Tržičem smo se počutili kot pravi osvajalci. Za nami se je bohotil prenovljeni grad Neuhaus, kjer je občasno med letoma 1807 in 1819 živel Josef Radetzky. Leta 1797 se je poročil s tržiško grofico in grad kasneje kupil od svoje tašče. Po grozovitem požaru leta 1811 je ponovno zgradil grad, prebivalcem Tržiča pa je pomagal tako finančno kot tudi moralno.

Spustili smo se po cesti proti muzejski ulici, kje je bil nekoč obrtniško – fužinarski del Tržiča. Ob še danes ohranjenih vodnih rakah (umetno speljane struge reke), v nekdanji Pollakovi usnjarni in barvarni, je muzej. V muzeju smo se podali v svet obrtništva. Spoznavali smo tradicijo našega kraja. Raznolika zbirka orodij, izdelkov in izdelovalnih postopkov je učencem omogočila vpogled v bogato dediščino Tržiča. Učenci so pokazali izjemno zanimanje in pozornost. Kustosa v muzeju sta pohvalila disciplino naših učencev. Na to smo bile razredničarke zelo ponosne.

Ob sprehodu nazaj k šoli, so se učenci lahko pogovarjali o svojih vtisih in delili svoje najljubše trenutke. Naravoslovni dan v Tržiču je bil neprecenljiva izkušnja, ki je pripomogla k bogatitvi znanja in spodbujanju radovednosti učencev. Želele smo jim prikazati, kako pomembno je ohranjanje zgodovine in dediščino kraja.

Zapisala Tanja Kralj

(Št. obiskov: 83, od tega 1 danes)
Dostopnost