Skoči na glavno vsebino

Tokrat smo s planinskim krožkom šli na Sv. Ano in po Koščevi poti (lahko je tudi super ideja za vaš družinski izlet).

Sobota, 16. marec 2024, je bila dan, ko smo se planinci iz OŠ Bistrice in PŠ Kovor, v družbi planincev iz OŠ Tržič in POŠ Podljubelj, vodnikov PD Tržič in člani Odseka za varstvo narave, odpeljali proti Ljubljani. Avtobus nas je pripeljal na ljubljansko barje v kraj Jezero, kjer je Podpeško jezero (rečejo mu tudi Krimsko jezero). Opazovali smo labode, račke in ribiče. V jezeru se poleti tudi kopajo in se okrepčajo v bližnjem gostišču. Izvedeli smo tudi, da je povprečna globina jezera 10 m, da pa je lijakaste oblike in da se voda izteka skozi brezno, katerega so raziskali do 51 m globine – torej to jezero spada med najgloblja jezera v Sloveniji. Od jezera vodijo številne planinske poti, mi smo se odpravili na bližnjo Sv. Ano. Hrib je sicer res visok le 484 m, vendar nam z vrha, kjer stoji tudi slikovita romanska cerkvica, odpre čudovit razgled na Ljubljansko barje, hribovja Osrednje Slovenije ter slovenske Alpe, ki se dvigajo za njimi. Spada med priljubljene foto točke v Sloveniji. Kar nekaj časa smo se zadržali na vrhu, saj nas je sonce prav pomladansko grelo. Ob poti navzdol so nas varuhi narave in člani gorske straže podučili o rožicah, ki so rasle ob poti in kako pomembno je naše primerno vedenje v gozdu oz. naravi.

Drugi del pohoda je bil bolj ravninski, šli smo po Koščevi poti, ki poteka po naravnem rezervatu med Igom in Podpečjo na Ljubljanskem barju in je posvečen ohranjanju edinstvenega naravnega okolja mokrotnih travnikov. Na učni poti, poimenovani po Koscu, redki in ogroženi vrsti ptic, so predstavljene živalske in rastlinske vrste na barju. Ptičjo opazovalnico pa je žal odnesla lanskoletna povodenj. Izvedeli smo veliko o ogroženih živalskih in rastlinskih vrstah, ki živijo tu.

Spet je bil en lep dan s planinskim krožkom, še posebej, ker je bilo vreme nasprotno od pričakovanega – pričakovali smo nekaj dežja, nebo pa nam je ponudilo sonce, tako, da smo pri 20 stopinjah Celzija, naše dežnike uporabili kar za senčnike.

Marja Bohinjec

(Št. obiskov: 22, od tega 1 danes)
Dostopnost