Skoči na glavno vsebino

V četrtek, 1. decembra 2016, smo na OŠ Bistrica imeli tehnični dan. Z obiskom nas je razveselil slepi maratonec Sandi Novak, po njegovem obisku pa smo praznično okraševali šolo.

Pri 32 letih je doživel hudo nesrečo in od takrat naprej drugače gleda na življenje. Pred nesrečo je bil živahen in vedno aktiven fant. Njegov hobi je bil nogomet. Na fantovščini leta 2005 pa je nanj padel križ, ki ga je za prijatelja celo sam izdelal, saj je bil izučen mizar. Poškodba glave je bila tako huda, da se je po dveh tednih nezavestnega stanja le zbudil, a slep.

Moč za nov začetek življenja mu je dajal njegov brat Damjan, saj so jima starši že umrli. Zdravil se je na Soči in v centru Korak. Pet mesecev po nesreči se je že rekreiral. V njem se je prebudila želja po teku in hotel je postati maratonec. Njegova želja po uspehu je bila tako velika, da se mu je uresničila, a samo s trudom in prijatelji. Njegov prvi maraton je bil ljubljanski leta 2008. Spremljal ga je Primož Černilec, njegov čas je bil okoli 4 ure. Njegov naslednji cilj so bile paraolimpijske igre v Riu de Janeiru, kjer je na cilj pritekel kot 8. na svetu. Tja sta ga med drugimi spremljala tudi nekdanji slovenski  maratonec Roman Kejžar in Primož Černilec. Njegov čas je bil 2 uri  37 minut  57 sekund. Tek je njegov način življenja. Z njim začne in zaključi vsak dan. Zato ni presenetljivo, da se že pripravlja za naslednje paraolimpijske igre v Tokiu. Njegov stavek je: »Jaz to zmorem, gremo naprej!«

Sedaj ne pije več alkohola in ne kadi. Zdaj se tudi zdravo prehranjuje. Skozi leta se je naučil sam skuhati kavico in speči palačinke. Sandi je zabaven in optimističen sogovornik. V pogovoru z nama je poudaril, da se moramo mladi več pogovarjati in se družiti. Zanimalo naju je še, kako se preživlja. Povedal nama je, da je invalidsko upokojen, bankovce prepozna po dolžini, kovance pa po robovih. Sicer prav tako gleda televizijo in bere. Večina knjig je na kasetah in v brajlovi pisavi. Življenje si je torej na novo osmislil in ga zares zaživel.

Na šoli pa je zaživelo predpraznično ustvarjanje. V učilnici za angleščino so delali božični plakat, kviz, pismo za Božička in recept za božični kolač. Pri tehniki so delali škatle v obliki srčkov za Tržiško verigo srca in novoletni bazar, novoletne čestitke in papirnate ptičke. V matematiki so izdelovali smrečice za okrasitev zbornice.

Ko sva stopili v kuhinjo, nama je takoj zadišalo po prazničnih piškotih. Povedali so, da pečejo vanilijeve rogljičke in kosmičeve piškote. Mmmmm …

Vse je potekalo zelo praznično. Ko sva hodili po šoli, je bilo zabavno biti v vlogi novinark.

Vesel božič ter srečno novo leto in lepe praznike želiva vsem!

                                                                                                              Tija Stritih, Brina Ahačič, 6. a

Dostopnost