Skoči na glavno vsebino

Mnogi učitelji ob koncu leta ocenjujemo vse znanje, ki smo ga to leto poučevali. In tega je včasih res cela gora, se strinjaš? Zakaj bi se naj spomnil nečesa, kar smo jemali septembra in potem pisali v testu decembra! Vmes se je zgodilo toliko stvari … Talenti, Miklavž, počitnice, silvestrovo, smučanje in maškarada, da ne štejemo vseh šolskih obveznosti … 

In vseeno smo tukaj: pred nami je maj in prihajajo testi, ki bodo ponekod povzemali vso snov pri predmetu. Učitelji vztrajamo pri njih zato, ker se snov nadgrajuje in je (vsaj v osnovni šoli) zelo malo stvari, ki jih lahko kar pozabiš. Glede na to, da se ti zdi, da je vse iz prvega polletja izhlapelo nekam nad Kriško goro, se je pretežko naučiti vse to. Zato je tukaj nekaj priporočil, kako se lotiti te naloge, ki se zdi neizvedljiva in pretežka za “normalnega” šolarja. Vse dobre stvari so tri, so rekli stari ljudje in tako so tukaj trije nasveti.

Prvič. Polovica ali še več od tega, kar misliš, da se moraš naučiti, je pravzaprav ponavljanje in utrjevanje. Na neki točki si snov verjetno znal, čeprav si jo nehal utrjevati. Zato vzemi stvari, ki si jih lastnoročno napisal v zvezek in jih preberi. Posebej se splača iti v delovni zvezek in pregledovati naloge, ki si jih takrat pred 100 leti (to je decembra) odlično rešil v zvezek. Ne bo dolgo trajalo in superstroj v tvoji lobanji se bo spomnil skoraj vsega. Z mislimi “prepotuj” naloge in reši, kar manjka. Tvoji možgani imajo s tvojo ročno pisavo posebno povezavo, saj jo sami “izdelujejo”. 

Drugič. Ker je snovi dosti, ti pa se vsega spomniš samo na pol, se hočeš zapičiti v eno z začetka leta, da bi bil prepričan, da “imaš vsaj  dober štart”, kot se reče. Zato se ti zdi odlična ideja najti to stvar na Wikipediji, kjer je nekaj, kar spominja na dober zapisek … Nikar! Ne postavi se v položaj, kot da tisto snov prvič vidiš in o njej nič ne veš. Načina govora  v tujem zapisku ne boš prepoznal in boš hitro rekel: “Saj jaz o tem nimam pojma.” To bo blokiralo tvoje možgane, samo bral boš tuje stvari in pozabil, kar si že znal.

In še tretjič. Morda se vam je kdaj zgodilo, da ste se z domačimi peljali na počitnice v tuje mesto in ste zaupali Googlovemu zemljevidu. Iskreno povedano, včasih je njegov predlog poti podoben nečemu, kar bi po zemljevidu narisal dojenček. Vodil vas je po uličicah, skozi katere avto komaj zleze, domačini so vas nejevoljno gledali skozi okna avtomobila in sikali v tujem jeziku o nesposobnih turistih. Google vas je IZGUBIL v mestu, ker se je sam izgubil v svojih preveč podrobnih podatkih. Morali ste izklopiti navigatorja in si ogledati zemljevid bolj po domače. Našli ste glavno cesto in po njej prišli do cilja.

Tako imate tudi učenci velikokrat občutek, da so vas zasule podrobnosti in ne vidite “velike slike”, kot se reče. Zato si napravi Veliki miselni vzorec vsega, kar ste vzeli, ki podrobnosti ne vsebuje. Sploh nobenih podrobnosti! Ignoriraj podrobnosti. V njem naj bodo samo imena poglavij in še kakšna ključna beseda. To bo kot glavne ceste v mestu. Naj bo tako napravljen, da ga zajameš z enim pogledom in brez obračanja strani. Ne varčuj s papirjem, ker tega tvoji možgani ne “štekajo”. Oni delujejo po svoje in se za ekologijo ne menijo. Ti moraš delovati po njihovo in potem bodo možgani dobri do tebe in se spomnili vsega. Uporabi različne barve in tiste stvari, ki so pomembnejše, napiši na debelo, manj pomembne pa vedno bolj na tanko in drobno. Ko imaš to narejeno, se loti natančnega ponavljanja posamezne teme. K Velikemu miselnemu vzorcu se pa pogosto vračaj, da ohraniš veliko sliko.

Obljubljam ti, da boš s tem miselnim vzorcem naredil 50 % dela priprave na celoletni test. Lahko obnoviš tisto, kar si že znal – lahko pa si rečeš, da očitno nisi znal nič in se bo treba vse na novo naučiti. Kaj imaš raje?

Avtor: Tomaž Zupančič, učitelj slovenščine

(Št. obiskov: 99, od tega 1 danes)
Dostopnost