Skoči na glavno vsebino

V ponedeljek, 23. oktobra 2023, so učenci od 1. do 5. razreda dan namenili »praznovanju« 50-letnice naše šole. Slišali so, da se je naša šola Bistrica prej imenovala Osnovna šola heroja Bračiča in da je bila v Tržiču. Ker je bila tista šola stara in premajhna, so s pomočjo samoprispevkov (vsak, ki je živel v občini Tržič in je hodil v službo, je šoli namenil del svojih plač) zgradili novo šolo v Bistrici. Pred 50 leti, jeseni 1973, so se učenci in učitelji naselili v nove prostore. Od takrat do danes se je dogradil še prizidek, imamo sončno elektrarno, spreminjalo se je šolsko igrišče… Šola se je preimenovala v Osnovna šola Bistrica. Na vprašanje »Katera je tvoja šola?« smo vsi, učenci in učitelji, v en glas odgovorili: »Bistrica«. Tako smo ugotovili, da je »naša šola« za vsakega tudi »moja šola« in je da ta praznik pomemben za vsakega od nas.

S pomočjo JSKD OI Tržič smo organizirali risarsko/slikarsko delavnico, ki so jo vodili umetniki iz Risarnice. Učenci 1., 2. in 3. razredov so risali šolske junake (od letos imamo novo grafično podobo šole, ki jo sestavljajo tudi, posebej za našo šolo ustvarjeni, grafični junaki). Učenci so jih poustvarjali po svoji podobi – v rokah so jim narisali tudi torto, kar se spodobi, kadar praznujemo »rojstni dan«. Za učence 4. in 5. razredov pa so pripravili delavnico v kateri so na krožni risbi likovno prikazali našo šolo, okolico, dejavnosti in jubilej, ki ga praznujemo. Delo v skupini je potekalo usklajeno, sodelovalno in ustvarjalno, učenci so se pri tem zabavali in uživali. Rezultat obeh delavnic so bili likovni izdelki, ki jih boste lahko videli na razstavi, ki jo pripravljamo v novembru.

V nadaljevanju dneva je učiteljica ali učitelj za svoj oddelek pripravila še kar nekaj dejavnosti, s katerimi so učenci spoznavali življenje šolarjev nekoč in hkrati razmišljali o prihodnosti.

V 1. a in b je učence obiskala učiteljica Andreja, ki včasih poučevala na naši šoli. Učenci so izvedeli, da je bilo delo in življenje učencev nekoč in danes v marsičem podobno, v mnogih stvareh pa tudi drugače. Skupaj s svojimi učiteljicami pa so prvošolci ustvarili skupno sliko s katero bodo pustili svoj pečat.

V 2. a so bili učenci navdušeni nad igro ‘zemljo krast’, ob zvokih učiteljeve kitare pa so prepevali Stoji učilna zidana. Lotili so se tudi časovne kapsule. V 2. b jih je navdušil ‘gumitvist’. Svoje želje in predstave pa so strnili v strip.

V 3. a so uživali v risanki, ki so jo gledali že njihovi starši in stari starši, igrali ‘ali je kaj trden most’ in ustvarjali. V 3. b so se učili pesmice, ki je stara ravno toliko kot naša šola. Njihove roke pa so ustvarile tudi lepe slike šole in okolice.

V 4. a so ustvarili razstavo »50 let nazaj«, tako so si lahko tudi ostali učenci naše šole pogledali, kakšne igrače in šolske pripomočke so otroci imeli takrat na voljo. Lotili so se tudi interaktivnega plakata z zanimivimi podatki naše šole. V 4. b je učence s svojimi zgodbami iz časov, ko je še poučevala na naši šoli, navduševala upokojena učiteljica Nuša. Napisali so spise o šoli nekoč in danes. Začeli so ustvarjati tudi razredno časovno kapsulo.

V 5. a in b so učenci od doma prinesli zanimive predmete svojih staršev in starih staršev. Pripovedovali so si zgodbe, ki so jim jih povedali njihovi starši in stari starši, ko so se spominjali svojih dni v tej šoli. Nastali so zanimivi zapisi. Ustvarili so tudi svoj unikatni časovni trak – dobršen del njihovega življenja povezan s šolo Bistrica.

Tudi učenci iz podružnična šole Kovor so del Osnovne šole Bistrica. Šolsko pot do Bistrice in nazaj so opravili kar peš. Skupaj z učenci iz Bistriške šole so ustvarjali na risarski delavnici. Ko pridejo v 6. razred, bodo postali sošolci. Tudi oni so dan nadaljevali na poseben način. V 1. K so spoznali igre naših babic in dedkov ter to ilustrirali. V 2. K so ustvarili pesmico in se igrali šolo nekoč. Ker je 50. letnica praznovanje, so se tudi posladkali s kolački. V 3. K so pisali lepe želje šoli ob jubileju, zapisali zgodbe Moja šola čez 50 let in ustvarili razredno časovno kapsulo. Čas so si krajšali tudi s pripovedovanjem anekdot staršev, dedkov in babic, ki so obiskovali našo šolo. Tudi v 4. K in 5. K so pisali prispevke na temo Moja šola čez 50 let in delili zgodbe.

Dan je bil res poln, minil je sproščeno. Učenci so preko zabavnih dejavnosti skupaj ustvarjali, spoznavali šolo ter drug drugega. Taki dnevi so posebni in pomembni, saj povezanost in sodelovanje ‘gradi’ šolo in je prava popotnica, ki jo otroci odnesejo, ko gredo naprej. In tudi čez 50 let bodo lahko ponosno rekli: »To je moja šola«.

Marja Bohinjec

(Št. obiskov: 142, od tega 1 danes)
Dostopnost